osamljenost

poznate občutek ko mislite da niste sprejeti v družbo, ko se vam samo zaradi tega ker ste malo drugačni posmehujejo in grdo govorijo o vas. S tem bi morali prenehati saj mnogi delajo stvari ki tudi pomisliti nebi smeli na njih zaradi tega in to me zelo žiucira. Ko se spravljajo na nekoga zaradi debelosti? meni se zdi bolje da si debel in veliko poješ kot da pa stradaš in si anoreksičen in poješ zelo premalo kar delajo dandanašnje punce ko gledajo le na to da bojo imele čim manj kil in to prevečkrat pripelje do anoreksičnosti kar ni prav.

Ali pa poznate tisti občutek ko te prijatelj/ica zapusti zaradi neznanega razloga in si potem osamljen in žalosten ker ti še vedno nekaj pomeni. Ko neveš kaj je sploh šlo narobe in kaj si naredil a se kar naenkrat obrne proti tebi oziroma postane nesramen in mu ni mar zate. Na takem mestu bi se najrajše zaprl sam v sobo in čakal dokler nekdo nepride po tebe, tako vsaj vidiš kdo te potrebuje oziroma hoče med prijatelji. Dandanes res neveš komu zaupati. Po mojem mnenju se skoraj nobenemu, ki ga poznaš v živo nemoreš. Zaupaš lahko le tujcu, ki te nepozna (dobro) in mu je na nek način vseeno. Takim se lahko razpišeš in najboljše je če padeš v pogovor s takim, ki bi ti znal dati nasvet in ti pomagal.

Upam da bom spoznal oziroma poznam pravega prijatelja, ki mu bom lahko zaupal in bom vedel, da nebo nič izdal in da bo vse ostalo samo pri dveh ljudeh.

postati prvak

   Poznate občutek ko postaneš zmagovalec, se zapišeš v zgodovino. Meni se je to le zgodilo.
   Postali smo prvaki MNZ Nova Gorica (v nogometu) in v dodatnih kvalifikacijah zmagali in se tako uvrstili v 1. slovensko ligo. Naš klub tega v vsej svoji dolgi zgodovini še ni doživel.
   Res, to je neverjeten občutek ko se za trenutek sploh nezavedaš kaj se je zgodilo. Zelo rad bi opisal občutek vendar je težko, meša se med presenečenjem, veseljem in navdušenjem.
   Sam sem v kvalifikacijah dosegel 2 zadetka (na prvi tekmi za končni rezultat 0:2 in na drugi tekmi za 1:1) Obe tekmi smo zmagali, v obeh tekmah smo trdo delali in se borili do zadnje sekunde.
   Rad bi še povedal, da bom vse moje soigralce zelo pogrešal, saj se naše poti razidejo, nekateri bojo nadaljevali v 1. ligi, iztopni letnik pa bomo nekateri odšli zaradi šolanja v drugi klub nekateri pa bojo še vedno pomagali starejšim do iste uvrstitve. Pogrešal bom vse naše vzpone in padce, vse naše hece in dogodivščine ki smo jih skupaj doživeli, upam da se bomo še pogosto srečali če ne na igrišču pa kje na cesti.