Helou ;) spet jest! :)
Malo mi je dolgčas pa sem se odločil da bom prišel kaj napisat na moj blog. Le kaj, se sprašujem. Če me spomin ne vara še nisem pisal o igrah. Ja prav ste prebrali. Igrah. Takih in drugačnih.
Začel bom z igrami, ki jih nažalost danes igra skoraj vsa mladina. Seveda se hvalabogu najdejo izjeme med njimi ampak večina jih igra, to so igre na telefonu. Velikokrat so take igre zelo nadležne vsaj za mimojdoče, ki vidijo kako so vsi zagreti v svoje telefone in gledajo v svoj ekran, ne da bi videli koga, ki je zraven njih in znjim podebatiral. Razumem če si doma, nimaš kaj za delat in greš na telefon malo na igrico vendar žal je pa to malo preveč da si po cele dneve na telefonu in igraš igrice. Dobro naj bo to to za telefone :P
Naslednje igre so računalniške. Te so že malo bolj napredne po večini in jih ponavadi ne moreš igrati cel dan. Priznam tudi sam igram te, vendar do neke mere. Tudi sam začutim gdaj je že malo preveč in bi moral it počivat ali pa kaj drugega delat vendar pri takih rečeh hitro pride do pretiravanja in so ljudje po cele dneve za računalniki in raznimi konzolami in jih dobesedno ni nič vn iz hiše samo za to, da bi igrali igrice. To žal ni za nikamor.
Za igre na srečo ne bom kaj preveč razgrabljal, saj nevem točno kako je stem. Če imaš srečo imaš če ne pa žal ne. Slišal pa sem da ko enkrat začneš malo bolj redno težko končaš.
In nazadnje so ponavadi meni najljubše oz. najzabavnejše družabne igre. Ko se zbereš vsaj jaz ponavadi z družino in na mizo vržeš kakšno družabno igro mi je občutek zelo uredu saj se med igro pogovarjaš, zabavaš pa še ne rabiš kakšnih aparatov za igranje. Čas hitro mine, ti pa uživaš z prijatelji ali družino. Kaj ni lepo?
Katere igre imate pa vi najraje? ;)
23 februar 2015
17 marec 2014
Še en dolgočasen dan
Ker je danes tak dolgočasen dan in nimam kaj za delati sem se odločil, da bom po dolgem času napisal kaj na blog.
Ker sem v šoli v oddaljenem kraju sem v dijaškemu domu. In kaj delam tukaj? Po pravici povedano nič. Tavam po domu kot kura brez glave in nevem kaj delati. Hodim iz sobe v sobo a ko vidim da tam nimam nič za delati velikokrat grem kar lepo v svojo sobo in tako kot zdaj uzamem v posteljo računalnik in delam nič. Dolgočasim se prižgem čimbolj veselo muziko, mogoče me spravi v boljšo voljo kaj veš? :)
Bil sem povabljen v domsko ekipo za nogomet in seveda sem takoj sprejel in bil poln veselja, saj to ni kar tako. In danes je prišel dan ko smo imeli regijsko tekmovanje med domovi med vso 1 uro, ki smo imeli tekme sem igral vsega 7 minut. Zapravil sem celo popoldne zato da sem sedel na klopci in čakal, da mogoče pa bi le gdo šel na klop in zamenjal kašnega igralca, da bi lahko tudi drugi igrali a nažalost tega nisem dočakal. Bomo videli kaj bo v nadaljevanju. Vprašanje sploh če me bojo še povabili, če me pa bojo bom pa premislil če se mi sploh splača iti ker se mi zdi potrata časa za sedenje na klopci. Sedim lahko tudi v mestu na klopci in bom pomojem imel več od tega.
Nič to je to za danes. Upajmo da pridejo tudi kaj boljši dnevi. Se pišemo/beremo naslednjič. Lahko noč.
Ker sem v šoli v oddaljenem kraju sem v dijaškemu domu. In kaj delam tukaj? Po pravici povedano nič. Tavam po domu kot kura brez glave in nevem kaj delati. Hodim iz sobe v sobo a ko vidim da tam nimam nič za delati velikokrat grem kar lepo v svojo sobo in tako kot zdaj uzamem v posteljo računalnik in delam nič. Dolgočasim se prižgem čimbolj veselo muziko, mogoče me spravi v boljšo voljo kaj veš? :)
Bil sem povabljen v domsko ekipo za nogomet in seveda sem takoj sprejel in bil poln veselja, saj to ni kar tako. In danes je prišel dan ko smo imeli regijsko tekmovanje med domovi med vso 1 uro, ki smo imeli tekme sem igral vsega 7 minut. Zapravil sem celo popoldne zato da sem sedel na klopci in čakal, da mogoče pa bi le gdo šel na klop in zamenjal kašnega igralca, da bi lahko tudi drugi igrali a nažalost tega nisem dočakal. Bomo videli kaj bo v nadaljevanju. Vprašanje sploh če me bojo še povabili, če me pa bojo bom pa premislil če se mi sploh splača iti ker se mi zdi potrata časa za sedenje na klopci. Sedim lahko tudi v mestu na klopci in bom pomojem imel več od tega.
Nič to je to za danes. Upajmo da pridejo tudi kaj boljši dnevi. Se pišemo/beremo naslednjič. Lahko noč.
05 julij 2013
osamljenost
poznate občutek ko mislite da niste sprejeti v družbo, ko se vam samo zaradi tega ker ste malo drugačni posmehujejo in grdo govorijo o vas. S tem bi morali prenehati saj mnogi delajo stvari ki tudi pomisliti nebi smeli na njih zaradi tega in to me zelo žiucira. Ko se spravljajo na nekoga zaradi debelosti? meni se zdi bolje da si debel in veliko poješ kot da pa stradaš in si anoreksičen in poješ zelo premalo kar delajo dandanašnje punce ko gledajo le na to da bojo imele čim manj kil in to prevečkrat pripelje do anoreksičnosti kar ni prav.
Ali pa poznate tisti občutek ko te prijatelj/ica zapusti zaradi neznanega razloga in si potem osamljen in žalosten ker ti še vedno nekaj pomeni. Ko neveš kaj je sploh šlo narobe in kaj si naredil a se kar naenkrat obrne proti tebi oziroma postane nesramen in mu ni mar zate. Na takem mestu bi se najrajše zaprl sam v sobo in čakal dokler nekdo nepride po tebe, tako vsaj vidiš kdo te potrebuje oziroma hoče med prijatelji. Dandanes res neveš komu zaupati. Po mojem mnenju se skoraj nobenemu, ki ga poznaš v živo nemoreš. Zaupaš lahko le tujcu, ki te nepozna (dobro) in mu je na nek način vseeno. Takim se lahko razpišeš in najboljše je če padeš v pogovor s takim, ki bi ti znal dati nasvet in ti pomagal.
Upam da bom spoznal oziroma poznam pravega prijatelja, ki mu bom lahko zaupal in bom vedel, da nebo nič izdal in da bo vse ostalo samo pri dveh ljudeh.
Ali pa poznate tisti občutek ko te prijatelj/ica zapusti zaradi neznanega razloga in si potem osamljen in žalosten ker ti še vedno nekaj pomeni. Ko neveš kaj je sploh šlo narobe in kaj si naredil a se kar naenkrat obrne proti tebi oziroma postane nesramen in mu ni mar zate. Na takem mestu bi se najrajše zaprl sam v sobo in čakal dokler nekdo nepride po tebe, tako vsaj vidiš kdo te potrebuje oziroma hoče med prijatelji. Dandanes res neveš komu zaupati. Po mojem mnenju se skoraj nobenemu, ki ga poznaš v živo nemoreš. Zaupaš lahko le tujcu, ki te nepozna (dobro) in mu je na nek način vseeno. Takim se lahko razpišeš in najboljše je če padeš v pogovor s takim, ki bi ti znal dati nasvet in ti pomagal.
Upam da bom spoznal oziroma poznam pravega prijatelja, ki mu bom lahko zaupal in bom vedel, da nebo nič izdal in da bo vse ostalo samo pri dveh ljudeh.
03 julij 2013
postati prvak
Poznate občutek ko postaneš zmagovalec, se zapišeš v zgodovino. Meni se je to le zgodilo.
Postali smo prvaki MNZ Nova Gorica (v nogometu) in v dodatnih kvalifikacijah zmagali in se tako uvrstili v 1. slovensko ligo. Naš klub tega v vsej svoji dolgi zgodovini še ni doživel.
Res, to je neverjeten občutek ko se za trenutek sploh nezavedaš kaj se je zgodilo. Zelo rad bi opisal občutek vendar je težko, meša se med presenečenjem, veseljem in navdušenjem.
Sam sem v kvalifikacijah dosegel 2 zadetka (na prvi tekmi za končni rezultat 0:2 in na drugi tekmi za 1:1) Obe tekmi smo zmagali, v obeh tekmah smo trdo delali in se borili do zadnje sekunde.
Rad bi še povedal, da bom vse moje soigralce zelo pogrešal, saj se naše poti razidejo, nekateri bojo nadaljevali v 1. ligi, iztopni letnik pa bomo nekateri odšli zaradi šolanja v drugi klub nekateri pa bojo še vedno pomagali starejšim do iste uvrstitve. Pogrešal bom vse naše vzpone in padce, vse naše hece in dogodivščine ki smo jih skupaj doživeli, upam da se bomo še pogosto srečali če ne na igrišču pa kje na cesti.
Postali smo prvaki MNZ Nova Gorica (v nogometu) in v dodatnih kvalifikacijah zmagali in se tako uvrstili v 1. slovensko ligo. Naš klub tega v vsej svoji dolgi zgodovini še ni doživel.
Res, to je neverjeten občutek ko se za trenutek sploh nezavedaš kaj se je zgodilo. Zelo rad bi opisal občutek vendar je težko, meša se med presenečenjem, veseljem in navdušenjem.
Sam sem v kvalifikacijah dosegel 2 zadetka (na prvi tekmi za končni rezultat 0:2 in na drugi tekmi za 1:1) Obe tekmi smo zmagali, v obeh tekmah smo trdo delali in se borili do zadnje sekunde.
Rad bi še povedal, da bom vse moje soigralce zelo pogrešal, saj se naše poti razidejo, nekateri bojo nadaljevali v 1. ligi, iztopni letnik pa bomo nekateri odšli zaradi šolanja v drugi klub nekateri pa bojo še vedno pomagali starejšim do iste uvrstitve. Pogrešal bom vse naše vzpone in padce, vse naše hece in dogodivščine ki smo jih skupaj doživeli, upam da se bomo še pogosto srečali če ne na igrišču pa kje na cesti.
05 junij 2013
Atletsko tekmovanje
Danes smo imeli v šoli mnogoboj iz atletike. Z svojimi rezultati sem zelo zadovoljen, kakšen bo pa končni rezultat bom pa izvedel jutri.
Na začetku smo imeli tek na 60 metrov. Tekel sem nad pričakovanji, saj je moj najboljši rezultat do zdaj bil 8.5 sekund. Zdaj pa sem svoj rezultat izbolšal za 0,4 sekunde torej sem tekel 8,1 sekund. O drugih nebi zato ker je učitelj štopal čist mimo in nevem kako je možno da nekdo ki je zelo počasnejši od mene teče 0,1 sekundo hitrejše O.o ni logike.
Nato smo šli skakati v višino. Do višine 1,30m sem skakal brez problemou. Izpadel pa sem pri 1,39. Pomojem mnenju je to soliden rezultat vendar bi lahko skočil več.
Tretja disciplina je bila met vortexa. Na začetku sem mislil da ga bom vrgel samo okoli 30m a se je izkazalo drugače, poletel je celih 50 metrou in tako sem pristal na četrtem mestu.
In kot zadnja moja najuspešnejša disciplina je bila tek na 1000m. Na začetku sem se zelo zapodiu, še sreča da sem se saj me je v zadnjih korakih pred ciljem skoraj prehitel drugi tekmovallec a sem ga useeno prehitel za 2 sekundi in tako osvojil prvo mesto.
Na začetku smo imeli tek na 60 metrov. Tekel sem nad pričakovanji, saj je moj najboljši rezultat do zdaj bil 8.5 sekund. Zdaj pa sem svoj rezultat izbolšal za 0,4 sekunde torej sem tekel 8,1 sekund. O drugih nebi zato ker je učitelj štopal čist mimo in nevem kako je možno da nekdo ki je zelo počasnejši od mene teče 0,1 sekundo hitrejše O.o ni logike.
Nato smo šli skakati v višino. Do višine 1,30m sem skakal brez problemou. Izpadel pa sem pri 1,39. Pomojem mnenju je to soliden rezultat vendar bi lahko skočil več.
Tretja disciplina je bila met vortexa. Na začetku sem mislil da ga bom vrgel samo okoli 30m a se je izkazalo drugače, poletel je celih 50 metrou in tako sem pristal na četrtem mestu.
In kot zadnja moja najuspešnejša disciplina je bila tek na 1000m. Na začetku sem se zelo zapodiu, še sreča da sem se saj me je v zadnjih korakih pred ciljem skoraj prehitel drugi tekmovallec a sem ga useeno prehitel za 2 sekundi in tako osvojil prvo mesto.
29 maj 2013
Šolski spis
V šoli smo pisali zadnji šolski spis, tema je bila "kaj bom ko bom v prihodnosti".Napisati smo morali glede šolanja, družine, poklica, hobija... Veliko sem razmišljal o tem in rad bi tudi tukaj kaj spregovoril.
Šolanje:
Zdaj bom zaključil 9. razred, čaka me samo še 5 delavnih dni in zelo se veselim počitnic, saj bom med počitnicami videl tudi koga ki ga že dolgo časa nisem videl. Predzanji teden bomo odšli še na zaključno ekskurzijo (pomojem bom naredil še kakšno objavo o tem) in nato me čaka samo še valeta (zaključna prireditev) in podelitev spričeval. 2. septembra bom odšel v Novo Gorico, kjer bom spoznaval nove ljudi in dobil nove prijatelje, seveda pa nočem izgubiti starih saj smo preživeli veliko lepih trenutkov skupaj. Po končani srednji šoli bom pomojem šel na faks, vendar ne gledam tako daleč v prihodnost.
Družina:
Kakor sem zapisal v spisu : "Tako kot vsak bi si želel imeti družino, ki bo srečna, povezana ipd." in ravno tako bi jo rad imel tudi jaz. Rad bi imel ženo, o številu otrok me ubistvu nezanima kaj preveč. O družini se niti neda toliko zapisati kot v drugih temah, saj kakšno družino boš imel je eno samo veliko presenečenje.
Poklic:
Kot majhen sem vedno hotel biti pilot. Zelo rad bi spoznaval nove kraje, države.... vendar sem se kmalu zavedal ka tako nebo šlo, saj piloti večinoma samo prevažajo ljudi na letalih zato se v 6-em razredu moje mnenje spemenilo. Hotel sem postati policaj. Zakaj? To samo zato ker sem imel željo da bi s pištolo streljal na ljudi ki kradejo....vem kruto...ampak to sem govoril "ko sem bil mlad in neumen" :) Nato pa sem začel trenirati nogomet. Kmalu so postale moje sanje biti v znanem nogometnem klubu in se pokazati na televiziji. Zato zelo trdo delam in upam da se mi bojo moje sanje kdaj tudi uresničile, lahko tudi v zelo slabem klubu a rad bi zaigrav vsaj v 1. ali 2. slovenski ligi. To bi bil zame vrhunec. Če mi pa kot poklicni nogometaš nebi uspelo pa bi se zaposlil v kakšni pisarni ali pa bi bil manager ali pa samo nogometni trener.
Hobi:
Seveda če mi kot poklicni nogometaš nebo uspelo bo moj prvi hobi 100% nogomet. Veliko se bom posvečal družini, pijateljem, ... In upam da bom lahko tudi kaj potoval po svetu.
Šolanje:
Zdaj bom zaključil 9. razred, čaka me samo še 5 delavnih dni in zelo se veselim počitnic, saj bom med počitnicami videl tudi koga ki ga že dolgo časa nisem videl. Predzanji teden bomo odšli še na zaključno ekskurzijo (pomojem bom naredil še kakšno objavo o tem) in nato me čaka samo še valeta (zaključna prireditev) in podelitev spričeval. 2. septembra bom odšel v Novo Gorico, kjer bom spoznaval nove ljudi in dobil nove prijatelje, seveda pa nočem izgubiti starih saj smo preživeli veliko lepih trenutkov skupaj. Po končani srednji šoli bom pomojem šel na faks, vendar ne gledam tako daleč v prihodnost.
Družina:
Kakor sem zapisal v spisu : "Tako kot vsak bi si želel imeti družino, ki bo srečna, povezana ipd." in ravno tako bi jo rad imel tudi jaz. Rad bi imel ženo, o številu otrok me ubistvu nezanima kaj preveč. O družini se niti neda toliko zapisati kot v drugih temah, saj kakšno družino boš imel je eno samo veliko presenečenje.
Poklic:
Kot majhen sem vedno hotel biti pilot. Zelo rad bi spoznaval nove kraje, države.... vendar sem se kmalu zavedal ka tako nebo šlo, saj piloti večinoma samo prevažajo ljudi na letalih zato se v 6-em razredu moje mnenje spemenilo. Hotel sem postati policaj. Zakaj? To samo zato ker sem imel željo da bi s pištolo streljal na ljudi ki kradejo....vem kruto...ampak to sem govoril "ko sem bil mlad in neumen" :) Nato pa sem začel trenirati nogomet. Kmalu so postale moje sanje biti v znanem nogometnem klubu in se pokazati na televiziji. Zato zelo trdo delam in upam da se mi bojo moje sanje kdaj tudi uresničile, lahko tudi v zelo slabem klubu a rad bi zaigrav vsaj v 1. ali 2. slovenski ligi. To bi bil zame vrhunec. Če mi pa kot poklicni nogometaš nebi uspelo pa bi se zaposlil v kakšni pisarni ali pa bi bil manager ali pa samo nogometni trener.
Hobi:
Seveda če mi kot poklicni nogometaš nebo uspelo bo moj prvi hobi 100% nogomet. Veliko se bom posvečal družini, pijateljem, ... In upam da bom lahko tudi kaj potoval po svetu.
09 januar 2013
malo heca
Malo sem se pohecal na strani rtvslo.si in naredil eno smešno sliko...aja v komentar napišite kaj se vam zdi čudnega na sliki. ;)
Naročite se na:
Objave (Atom)